Medicinska antropologinja Uršula Lipovec Čebron je z nami spregovorila o trenutni situaciji, kakšne bodo posledice epidemije ter o »korona sindromu«.

Uršula Lipovec Čebron je medicinska antropologinja, sicer širše profesorica za področje kulturne in socialne antropologije ter namestnica predstojnika oddelka etnologije in kulturne antropologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. 

Kot medicinska antropologinja je raziskovala antropologijo zdravja, bolezni in zdravljenja v Sloveniji pa tudi v Čilu, raziskovala pa je tudi migracije, delala raziskave med prosilci za azil, begunci in drugimi kategorijami migrantov. 

Z uredništvom Ptujinfo je spregovorila o epidemiji in posledicah teh, o političnem sistemu in brezupnosti položaja za mnoge državljane in državljanke. 

Posledice epidemije so že vidne, bo jih še več

Lipovec Čebronova pa trenutno sodeluje tudi pri mednarodnem projektu Covid-19: Ocena ranljivosti in vključevanje skupnosti, ki ga izvajajo v okviru znanstvenega konzorcija Sonar Global. 

Sonar Global partnerji delajo na področju nalezljivih groženj. Sonar Global platforma povezuje znanstvenike različnih področij in vodi raziskave na globalni ravni. 

Tako Lipovec Čebronova od januarja tega leta na terenu raziskuje posledice epidemije med prebivalci Slovenije. Ugotovili so, da bodo te ne le zdravstvene, ampak tudi ekonomske, politične in širše družbene. 

Trenutni rezultati te raziskave kažejo, da so se obstoječe ranljivosti med epidemijo še poglobile. To se kaže predvsem med brezdomnimi osebami, priseljenci, starejšimi in kroničnimi bolniki - med njimi so stiske najhujše. 

Med epidemijo pa so se pojavile tudi nove oblike ranljivosti, ki jih prej še ni bilo zaznati. Na tem področju gre predvsem za ranljivosti mladih, samozaposlenih v kulturi, gostinskih in turističnih delavcev ter zaposlenih v zdravstvu in izobraževanju, doda antropologinja. 

»Korona sindrom« ali zmedenost, nemoč in apatija

Raziskovalci tako že opažajo izrazit porast težav v duševnem zdravju. To so na terenu opazili pri skoraj vseh sogovornikih. 

»Opaziti je, da gre za različne duševne odzive na epidemijo in epidemiološke ukrepe, ki pri številnih sproža zmedenost, nemoč, utrujenost in apatijo,« pove Uršula Lipovec Čebron. 

Antropologinja pove, da da je ena od sogovornic omenjala izraz »korona sindrom«. To je opisala kot psihično in fizično stanje, ki ni del obstoječih kategorij, v katere so običajno razvrščene težave v duševnem stanju. 

Lipovec Čebron: Vlada izrablja epidemijo za lastne cilje

»Kot medicinska antropologinja in državljanka Slovenije vidim glavni problem trenutne situacije v tem, da je sedanja vlada epidemijo izrabila za doseganje lastnih političnih ciljev, ki nimajo nobene zveze z obvladovanjem epidemije,« je ostra antropologinja. 

Doda, da od začetka epidemije vlada ne vzpostavlja zaupnega, sodelovalnega odnosa do državljanov. Vlada tako želi na avtoritaren način ljudi pokoriti in kaznovati tiste, ki takemu sistemu ne želijo slepo slediti. 

»Od petkovih protestnikov v Ljubljani, zaskrbljenih staršev v Trbovljah do dijakov v Mariboru,« našteje le nekaj primerov kaznovalnega modela vlade. 

Zdravstveno nezavarovane osebe obstajajo, a so nevidne

Uršula Lipovec Čebron je sodelovala tudi na projektu Nacionalnega inštituta za javno zdravje MoST

MoST ali Model skupnostnega pristopa za krepitev zdravja in zmanjševanje neenakosti v zdravju v lokalnih skupnostih je projekt Nacionalnega inštituta za javno zdravje, kjer so raziskovali šibkosti in neenakosti v slovenskem zdravstvenem sistemu. 

Del raziskave je bil namenjen tudi državljanom in državljankam, ki niso niti osnovno zdravstveno zavarovani. 

Sliši se kot nemogoč scenarij, a tudi v Sloveniji obstajajo osebe, ki nimajo tega osnovnega zavarovanja. Ostajajo skriti, prikriti, v sistemu ne obstajajo. 

»V strokovni in splošni javnosti namreč obstaja prepričanje, da je slovenski zdravstveni sistem univerzalno dostopen, kar ni res, saj osebe, ki niso zavarovane, nimajo dostopa do velike večine zdravstvenih storitev,« doda antropologinja.

V okviru tega projekta so raziskovali 25 okolij v Sloveniji in vključili 629 sogovornikov. 

»Med ključnimi ranljivostmi smo prepoznali nedostopnost ali otežen dostop do obveznega ali dodatnega zdravstvenega zavarovanja, s katerim so soočeni številni prekarni delavci, prosilci za mednarodno zaščito, brezposelne osebe s statusom začasnega prebivalca in drugi,« pove. 

Tako so zdravstveno nezavarovane osebe izključene iz ustanov zdravstvene pomoči. Med epidemijo taki posamezniki tako ne morejo na testiranja, cepljenje ali preglede. 

»Čeprav bi bilo pričakovati, da se bomo v času epidemije vprašali, kako v zdravstven sistem vključiti vse prebivalce – tudi tiste, ki nimajo zavarovanja – se to ni zgodilo,« zaključi antropologinja. 

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Priimek aktualnega predsednika države?

Starejše novice