Slika je simbolična.
Kvačkarice Slovenije so združile svoje spretnosti obračanja magične palčke in s prejo kreirajo največji slovenski kvačkarski izziv: zašiti 212 grbov vseh slovenskih občin in s tem postaviti nov Guinnessov rekord.

Se še spomnite Slovenjgradčanke Jadranke Smiljić, ki je leto dni nazaj skupaj z Anito Kac iz Dravograda postavila rekord v neprekinjenem kvačkanju, saj sta kvačkali kar 28 ur in pet minut?

Tokrat Smiljićeva načrtuje veliko večji in organizacijsko zahtevnejši projekt, ki ga je poimenovala kar Slovenija kvačka.

Jadranka Smiljić je v že omenjenem maratonu neprestanega kvačkanja kvačkala grb Slovenj Gradca, kjer je tudi potekal prvi Guinnessov rekord v kvačkanju v Sloveniji. Tako se ji je porodila ideja, da bi svojo ljubezen do kvačkanja delila še z drugimi ljubitelji tega zelo priljubljenega ročnega dela, s čimer je ustvarila megalomanski projekt Slovenija kvačka, v katerem bodo kvačkarice in kvačkar skupaj kvačkali 212 grbov za vse občine Slovenije, ki jih bodo podarili slovenskim občinam.

»Po prvem dogodku mi je ati rekel, da naj 'zakvačkam' še grb Laškega, saj sem svoje otroštvo preživela tam in tudi starša še vedno živita v Laškem. In ker mi je bil grb Slovenj Gradca tako všeč, sem si rekla, zakaj pa ne bi vseh 212 grbov skvačkali. Namreč ena izmed znamenitosti Slovenije je raznolikost, srčnost in ljubiteljstvo do ročnih del,« je za Mariborinfo povedala Jadranka Smiljić.

212 kvačkaric, 530 kilogramov preje, 21.200 ur dela

Projekt Slovenija kvačka tako združuje kar 211 kvačkaric in enega kvačkarja, ki bodo v jeseni začeli skupaj ustvarjati grbe slovenskih občin.

»Niti, ki nas povezujejo po majhnih korakih, spreminjajo našo okolico na bolje in združujejo raznolikost ustvarjalcev v naši mali Sloveniji,« pravi Jadranka Smiljić. 

Projekt bo potekal v treh fazah, kjer pa je prva faza že zaključena, saj se je znotraj projekta zbralo vseh 212 kvačkarjev. Druga faza vključuje vabilo vseh slovenskih županov k projektu, tudi privabljanje sponzorjev, tretja faza pa vključuje računalniško obdelavo vseh grbov, urejanje navodil za izdelavo ter pripravo preje.

»Seveda, je naš najbolj pričakovan del, ko bomo prijele kvačke v roke in začele kvačkati in ustvarjati,« dodaja vodja projekta Jadranka Smiljić. 

Kvačkarice in kvačkar bi naj z delom pričeli 15. septembra, končali pa 26. decembra, na dan samostojnosti in enotnosti. Če bo šlo vse po maslu, je načrt takšen, da v dveh mesecih skvačkajo 212 občinskih grbov v velikosti 140 krat 180 centimetrov, za katerega bodo predvidoma porabili okoli 2,5 kilograma slovenske volne. K projektu želijo povabiti tudi še edino delujočo predilnico volne v Sloveniji, ki se nahaja v Majšperku.

Da je kvačkanje takšnega grba velik zalogaj priča tudi dejstvo, da bo povprečna kvačkarica za izdelavo potrebovala kar 100 ur trdega dela.

Ivan dokazuje, da kvačkanje ni zgolj ženska obrt

Da pa kvačkanje ni zgolj samo ženska obrt, pa dokazuje tudi Ivan Halec, sicer Štajerec, ki pa že 35 let živi v Prekmurju, natančneje v Filovcih. Ivan se že od otroških let ukvarja z ročnimi deli, sedaj, ko se je z letošnjim letom upokojil, pa ima za svojo ljubezen še več časa.

Kot pravi, že vrsto leto izdeluje makrameje, tapiserije, prav tako plete, izdeluje prtičke s križci, vendar najraje še vseeno kvačka, pri čemer večino vzorcev nariše sam.

»Kvačkam že skoraj 50 let, navdušila me je moja mama, ki me je naučila tiste prve 'kvačkarske' petlje. Tako sem začel kvačkati, tudi s pomočjo vzorcev iz nemških revij. Za sodelovanje v projektu pa me je navdušila prav Jadranka. Sprva sem malo kolebal, saj se bo grbe kvačkalo v C2C tehniki, ki je ne poznam, tako, da se jo sedaj učim,« pravi Ivan.

Sam bo kvačkal grb občine Cankova. »Zelo sem ponosen, da sem edini moški, ki bo kvačkal v samem projektu. Med 211 ženskami sem jaz edini moški. Res sem ponosen na to,« še za konec poudarja Halec.

Komentarji (0)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.

Kakšne barve je sonce?

Starejše novice