Nedavno je Luka Žižek, sicer del svetniške skupine SD podal pobudo, da se poleg že obstoječega dela ptujskega gradu osvetli še tudi sosednjo stavbo - žitnico.
»Glede na dejstvo, da imamo enega najlepših gradov v Sloveniji in Evropi je velika škoda, da ne bi tudi ob večernih urah in ponoči bil viden v vsej svoji lepoti,« je zapisal v svoji pobudi Žižek.
Spomnimo, da je žitnica sicer nujno potrebna prenove, a finančnih sredstev za to ni. Prejšnje vodstvo ministrstva za kulturo je za arheološko zbirko, ki je trenutno v depojih, predlagalo obnovo nekdanje grajske žitnice. Tako bi obnovili en prostor, pa tudi novogradnja ne bi bila potreba. Po menjavi vlade je ta ideja zamrla.
Sodelujejo tudi strokovnjaki za osvetljevanje
O novi osvetlitvi pa smo povprašali tudi direktorja Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož Aleksandra Lorenčiča. Potrdil je, da si muzej prizadeva za celostno ureditev grajskega kompleksa in temu mora biti primerna tudi osvetlitev.
»Ptujski grad je kulturni spomenik državnega pomena v državni lasti. Zaradi impozantne vedute je naše mesto prepoznano v širši mednarodni perspektivi, zlasti v okviru mest, ki nosijo oznako 'srednjeveško',« za Ptujinfo pove Aleksander Lorenčič, direktor muzeja.
Glede osvetlitve doda, da mora biti ta ne le primerna za grad, ampak tudi v skladu s sodobnimi tehničnimi trendi, okoljsko vzdržna in čim bolj varčna.
Potrdil pa je tudi, da o tem že tečejo razgovori s strokovnjaki za osvetlitev kulturne dediščine, sestali so se že s predstavnico Zavoda za varovanje kulturne dediščine Slovenije, podpira pa jih tudi Mestna občina Ptuj.
»Strokovnjaki bodo predlagali najbolj primerne rešitve in podali predloge glede osvetlitve vedute,« za Ptujinfo še doda Lorenčič.
Zakaj sploh rabimo strokovnjake za osvetlitev?
Ob branju pa ste se gotovo vprašali, zakaj sploh rabimo strokovnjake za osvetlitev kulturnih spomenikov. Zadeva, kljub preprostemu bistvu, ni tako preprosta.
V Sloveniji je namreč kulturnih spomenikov veliko, ti pa se tudi osvetljujejo na razne načine. Če je osvetlitev neprimerna pride do močnega svetlobnega onesnaževanja, z neprimerno osvetlitvijo pa so povezani tudi višji stroški za upravljanje kulturnega spomenika.
V Sloveniji pa imamo vzpostavljeno tudi zakonodajo na področju nočnega osvetljevanja stavb, ki veli kako močno so stavbe sploh lahko osvetljene. Pravila so celo tako natančna, da pravijo, da lahko gre mimo fasade kulturnega spomenika največ deset odstotkov svetlobnega toka.
Starejše novice
