Ptujski mestni svetniki so na današnji izredni seji potrdili dokumentacijo za evropsko sofinancirane projekte gradnje komunalne infrastrukture za odvajanje in čiščenje odpadne vode, a so večji del seje namenili problematiki zadnjih podražitev daljinskega ogrevanja.
Delno bi se tem s hitrejšim prehodom na lesno biomaso lahko izognili.
Za nekatere Ptujčane, ki so priključeni na sistem daljinskega ogrevanja, so se cene toplotne energije z novim letom celo več kot podvojile, zato so mestni svetniki terjali pojasnila direktorja Javnih služb Ptuj Alena Hodnika.
Kot je ta zatrdil, so razlog za to izključno višji stroški zaradi dviga cen energentov, predvsem zemeljskega plina, na svetovnem trgu.
V omenjenem javnem podjetju so zato, da bi jih podražitve kar najmanj prizadele, občane pozvali, da si plačilo sicer enakih zneskov oziroma akontacijo skozi celotno kurilno sezono prilagodijo in si obrok znižajo s plačili v daljšem časovnem obdobju oziroma vsaj do začetka naslednje kurilne sezone.
Po Hodnikovih besedah se je na njih doslej obrnila približno desetina od skupaj 2500 gospodinjstev, ki so priključeni na daljinsko ogrevanje.
Energetskih vavčerjev občine ne bo
Drugih ukrepov, kot so energetski vavčerji za socialno najbolj ogrožene po zgledu Maribora, na Ptuju sicer ne načrtujejo, upajo pa, da bo ljudem na pomoč z obljubljenimi vavčerji priskočila država.
Za tiste, ki tovrstnih stroškov že zdaj niso zmogli, pa so na voljo tudi druge oblike socialnih pomoči, meni Hodnik.
Direktor Javnih služb je na seji v bran vzel tudi županjo Nuško Gajšek, ki je še pred novim letom govorila o okoli 40-odstotnem povišanju cen, saj da so ji takšne podatke posredovali iz strokovnih služb njihovega podjetja.
A kot je pojasnil, so imeli pri tem v mislih dvig stroškov skozi celotno kurilno sezono, ker pa so imeli za zimske mesece v minulem letu zakupljene količine zemeljskega plina še po stari, petkrat nižji ceni, so izračunali povprečni dvig cen v sezoni.
»Kot zdaj kaže, pa bo tudi ta nekoliko višji od napovedanega,« je dodal.
Kmalu prehod na lesno biomaso?
Ker na Ptuju v prihodnje ne želijo biti več tako odvisni od dogajanja na trgu energentov, bodo stroške skušali znižati z obnovo kotlovnice in prehodom na lesno biomaso.
Z novim kotlom bi po Hodnikovih besedah pokrili 80 odstotkov potreb, tako da bi zemeljski plin ostal le še za potrebe pokrivanja obdobij, ko so potrebe najvišje.
Trenutnim razmeram, ki so udarile po žepu občane, bi se lahko v najstarejšem slovenskem mestu tudi izognili, če bi načrtovani projekt uresničili hitreje.
O njem so govorili že pred več kot petimi leti, a je mestni svet potreboval kar dve leti, da je zanj izdal soglasje.
Svoje so dodali tudi neuspešno izvedeni razpisi, s katerimi so se lotili okoli tri milijone evrov vredne investicije. Kljub temu Hodnik računa, da bi jim s ponovitvijo razpisov lahko uspelo projekt realizirati vsaj do konca letošnjega leta.
Zakaj kotlovnica še ni obnovljena?
Županja Gajškova se z očitki na račun mestnega sveta in občinske uprave ne strinja, saj meni, da je projekt odvisen od tistega, ki ga pripravlja, sami pa lahko o njem odločajo, ko prejmejo potrebne dokumente.
»Zakaj je to trajalo tako dolgo, bo moral odgovarjati nekdo drug,« je dejala županja, a ob tem dodala, da Hodnik še vedno uživa njeno zaupanje.
Direktor javnega podjetja ne vidi razloga za svojo osebno odgovornost, saj da se s podražitvami ta trenutek ukvarjajo tudi vsi drugi v Sloveniji in svetu.
Zaveda se, da večino gneva zaradi enormno višjih položnic leti na njih, a gre za globalno problematiko, zato je treba na neki razumen način rešiti težave, v katerih se niso znašli po lastni krivdi.