Živa Bombek opozarja na manjše število dvoživk, krajšo sezono selitve in možne vplive okolja, a dokončnih odgovorov za zdaj še ni.
Ptujčanka Živa Bombek je že pri 17 letih začutila, da je njeno poslanstvo pomoč dvoživkam, ki jih med selitvijo ogroža promet. Prostovoljno se je posvetila območju Orešja, kjer se nahaja ena večjih črnih točk za dvoživke ob mokriščih v bližini reke Drave.
Najbolj kritičen, približno 550-metrski odsek ceste je razdelila na štiri dele in ga sistematično spremlja.
Konec množične selitve
Živa je za Ptujinfo povedala, da so dvoživke letos zaključile z množično selitvijo. Selitve sicer še potekajo, vendar gre le še za posamezne osebke, ne več za množično gibanje.
Selile se bodo vse do jeseni oziroma do prvega snega, predvsem iz mlak proti gozdu. Selitev proti vodi pa se je že končala, kar potrjuje tudi dejstvo, da povozov skoraj ni več, na terenu je zaznala le še kakšnega posameznega osebka na nekaj dni.
»Prostovoljci praviloma pomagamo predvsem v času največjih selitev. Ko gre za posamezne osebke, aktivnosti zaključimo, saj ne moremo biti na terenu vse dni v letu. Poleg dvoživk so ogrožene tudi številne druge vrste, zato svoj čas namenjamo širšemu delu v naravi,« je dejala.
PREBERITE ŠE:
Kakšna sezona je za prostovoljci?
Izpostavila je, da so letos zabeležili rekordno število navadnih pupkov. Običajno so jih našli enega ali dva, letos pa kar šest, kar sicer ni veliko, a vseeno izstopa.
Pojasnila je, da je bila letošnja sezona precej krajša kot običajno. Na terenu so bili od 26. februarja do 28. marca, kar pomeni, da je množična selitev trajala manj kot mesec dni. Podobno kratko sezono so imeli le še leta 2018, ko so zabeležili 11 terenskih dni.
Dodala je, da so leta 2025 ob koncu sezone skupaj s povoženimi zabeležili 1218 dvoživk, od tega 311 povoženih. Letos so pričakovali višje številke, vendar jih je približno 250 manj, poleg tega pa manjkajo tudi štiri vrste. Skupno so letos zabeležili 773 dvoživk, od tega so jih 641 uspešno prenesli.
Na podlagi lastne statistike, ki jo vodi od leta 2016, ocenjuje, da je letos na tej lokaciji opazen precejšen upad. Dodaja, da tudi pri nekaterih drugih živalskih vrstah opaža manjše število kot v preteklih letih, ob tem pa ne izključuje možnosti, da so del selitve morda zamudili.
Možni razlogi za upad?
Povedala je, da je razlogov za upad lahko več.
»Ena od možnosti je, da se dvoživke zaradi dolge in mrzle zime niso dovolj dobro zakopale v tla in jih je del poginil. Lahko gre tudi za naravne cikle populacije ali za to, da se del živali letos sploh ni odpravil na razmnoževalno selitev. Del populacije je morda ostal v gozdovih. Možno je, da so posegali v njihov habitat, na primer z deli v gozdu, in so pri tem uničili del območja. Možno je tudi, da je prišlo do onesnaženja, na primer izpusta kemikalij, ki je vplival na populacijo. Veliko je možnosti, da se je njihov habitat spremenil na različne načine.«
Kljub temu, kot pravi, ne želi širiti negativnega scenarija. Narava ni vedno enaka iz leta v leto in takšna nihanja so lahko del naravnih procesov.
Nekaterih vrst niso zaznali ...
Dodala je, da so dvoživke zelo občutljive na spremembe v okolju, zato se te hitro odrazijo tudi v številčnosti. Letos na terenu niso zaznali nekaterih vrst, med drugim velikega pupka, zelene regice, sekulje in zelene žabe, kar po njenem mnenju kaže na spremembe v habitatu ali razmerah v okolju.
»Veliki pupek je pod Naturo 2000 in to je vrsta, ki nam daje možnost za gradnjo podhodov,« je pojasnila.
Podobna opažanja prihajajo tudi iz drugih delov Slovenije, a za zdaj ni mogoče z gotovostjo reči, ali gre za naravno nihanje ali začetek dolgoročnejšega upada.
Selitev bi se lahko nadaljevala
Pojasnjuje še, da se je v preteklosti že zgodilo, da se je selitev po daljši prekinitvi nadaljevala tudi pozneje, celo do okoli 20. aprila, vendar je bil v takih primerih selitveni val praviloma napovedan že prej z večjim številom dvoživk.
Letos takšnih znakov za zdaj ni, zato ocenjuje, da je sezona zaključena, čeprav bo stanje ob morebitnem dežju še preverila.
Ozaveščanje ljudi je pomembno
Delo z naravo pomeni tudi delo z ljudmi, je dejala Živa. Prostovoljci velik del svojega časa namenijo ozaveščanju in učenju odnosa do narave.
»Večina ljudi se ne zaveda sveta okoli sebe. Ne zaveda se niti, da diha, niti svojih čustev. Narava pa nam vsem daje, kar potrebujemo, ne glede na to, kdo smo. Ne loči med dobrimi in slabimi.
Res je, narava je lahko kruta in v njej ni pravičnosti. A na nas je, da zanjo skrbimo. Ne smemo je uničevati zaradi lastnega ega, temveč ji pomagati, saj smo del istega kroga življenja na Zemlji. Narava je bila tu pred nami in nas lahko tudi hitro nadomesti. Zato z njo ravnajmo spoštljivo,« je še povedala.
