Kurentovanje na Ptuju le redko prekinjeno v več kot šestih desetletjih.
Ptujsko Kurentovanje, ki se je v organizirani obliki začelo leta 1960, velja za eno najbolj prepoznavnih pustnih prireditev v Sloveniji in širši regiji. V več kot šestdesetih letih obstoja je festival praviloma potekal neprekinjeno, odpovedi ali večjih prekinitev pa so bile izjemno redke in povezane z izrednimi razmerami.
Kurentovanje se je skozi desetletja vsebinsko in organizacijsko postopno razvijalo. Do leta 1964 so folklorne nastope domačih pustnih likov prirejali predvsem na ulicah in trgih starega mestnega jedra Ptuja. Med letoma 1962 in 1993 je bil program razdeljen na dopoldanske etnografske nastope ter popoldanski karnevalski sprevod, ki je potekal po različnih trasah v mestnem središču.
V obdobju med 1965 in 1968 so se tradicionalni pustni liki predstavljali tudi na lesenem odru na Športnem stadionu Ptuj, medtem ko je prireditev v posameznih letih potekala tudi na mestni tržnici.
Prelomno leto je bilo 1994, ko je Kurentovanje doživelo pomembno vsebinsko in organizacijsko prenovo ter se iz enodnevne prireditve razširilo v večdnevno, enajstdnevno pustno dogajanje, kakršnega poznamo danes.
PREBERITE ŠE:
Odpoved povorke zaradi Josipa Broza Tita
Zgodovinski zapisi kažejo, da je bila ena najbolj odmevnih odpovedi leta 1980, ko je bilo Kurentovanje odpovedano tik pred izvedbo zaradi bolezni takratnega predsednika Jugoslavije Josipa Broza Tita.
Organizatorji so se takrat odločili, da organizirajo le spremljevalne prireditve, glavna povorka oziroma nedeljsko Kurentovanje je bilo odpovedano. Tito je nato meseca maja umrl.
Pandemija
Do večjih sprememb v izvedbi je prišlo tudi v času pandemije covida-19. Leta 2021 klasičnih pustnih povork ni bilo, Kurentovanje pa je potekalo v močno okrnjeni obliki.
Poleg spletnega Kurentovanja so društva v svoji režiji, a v manjšem obsegu, izpeljala tri spontano izvedene žive dogodke po središču mesta; osrednjo nedeljsko povorko, dan kurentovih skupin in pokop pusta s kar lepim številom obiskovalcev.
Tudi leto kasneje je bil program še vedno prilagojen zdravstvenim razmeram, kar pomeni, da tradicionalna povorka ni potekala v obsegu, kot smo je bili vajeni v preteklih letih.
PREBERITE ŠE:
Trdoživa tradicija ...
Kljub posameznim prekinitvam oziroma prilagoditvam Kurentovanje ostaja dogodek z izjemno kontinuiteto. Odpovedi so bile vedno posledica širših družbenih ali izrednih okoliščin, nikoli pa rezultat organizacijskih težav ali pomanjkanja interesa.
Tudi vreme mu ni prišlo do živega, čeprav lahko na spletu preberemo, da je Kurentovanje leta 1986 zaradi velikih težav s sneženjem potekalo v izredno okrnjeni izvedbi. V primerjavi s prejšnjimi leti je bilo tudi močno zdesetkano število obiskovalcev. Vreme je zagodlo tudi organizatorjem leta 1969, ko je prireditev prav tako oviralo močno sneženje.
Prav zato velja ptujsko Kurentovanje za eno najbolj trdoživih in prepoznavnih pustnih tradicij v Sloveniji, ki se je skozi desetletja znala prilagoditi času, a ohraniti svoje bistvo.
