Ministrstvo za kulturo bo prihodnje leto razpolagalo s proračunom, ki bo kar za 24 milijonov višji kot letošnji. Kako bodo torej razdeljena sredstva v višini nekaj več kot 271 milijonov evrov?
Državni zbor je potrdil proračuna za prihodnji dve leti, ki prinašata najvišjo porabo doslej. Leta 2025 bo ta znašala 17,1 milijarde evrov, leta 2026 pa bo še nekoliko narasla.
Poleg splošne porabe pozornost vzbuja tudi proračun Ministrstva za kulturo, ki bo v letu 2025 znašal 271,7 milijona evrov. To pomeni kar 37 milijonov evrov več, kot je bilo sprva načrtovano, in skoraj 24 milijonov evrov več kot letos.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko poudarja, da gre za zgodovinski korak naprej. »Kultura je bila dolga leta sistemsko in finančno zanemarjena, potrebe pa so z razvojem kulturnega sektorja naraščale. S potrjenima proračunoma za leti 2025 in 2026 ne uresničujemo le koalicijske zaveze, ampak kulturi dajemo dodaten zagon in veljavo,« poudarja Vrečko.
Kako bodo porabljena dodatna sredstva?
Dodatna sredstva bodo razdeljena na ključna področja. Področje knjige bo prejelo 6,9 milijona evrov, kar je 1,16 milijona več kot letos, s čimer bodo podprti avtorji, založniki in bralna kultura. Slovenski film in avdiovizualna produkcija bosta dobila 14,4 milijona evrov, kar pomeni 4,75 milijona evrov več kot letos, kar bo omogočilo večjo produkcijo filmov, serij ter razvoj ustvarjalnosti v tem segmentu.
Mediji bodo s povečanjem za en milijon evrov razpolagali s skupno 4,1 milijona evrov, kar bo okrepilo pluralnost in neodvisnost poročanja. Evropska prestolnica kulture 2025 bo pridobila dodatnih 1,5 milijona evrov, kar bo skupno pomenilo pet milijonov evrov za izvedbo vrhunskih kulturnih projektov.
Ljubiteljska kultura bo prejela 5,55 milijona evrov, kar bo spodbudilo ustvarjalnost številnih skupin, ki pomembno prispevajo k raznolikosti kulturnega prostora.
Poleg tega bodo večja sredstva namenjena obnovi kulturne dediščine, razvoju sodobnega plesa, izboljšanju socialne varnosti samozaposlenih v kulturi ter vlaganjem v kulturno infrastrukturo.
Pomembni tudi projekti digitalizacije in energetske prenove stavb
V navedenih 271,7 milijona evrov pa niso vključena sredstva za protipoplavno sanacijo ter sredstva za kulturne projekte in vsebine, ki se izvajajo iz evropskih kohezijskih sredstev ter načrta za okrevanje in odpornost.
Ministrstvo za kulturo pri tem izpostavlja predvsem digitalizacijo in energetsko prenovo stavb, kot so Prešernova domačija v Vrbi, grad Turjak, grad Negova, Kulturni dom Črnomelj ter grajska kašča na Ptuju. Poleg tega se bodo po njihovi napovedi obnovili številni drugi spomeniki in kulturni objekti v občinski lasti.
