Kandidatke za poslanke o neizkoriščenem turističnem potencialu ter pritiskih na zdravstveni sistem v času staranja prebivalstva.
Uredništvo Ptujinfo je v Hotelu Ptuj pripravilo predvolilni pogovor ob kavi s kandidati za poslance treh ptujskih volilnih okrajev.
Razprava o prihodnosti Ptuja je odprla štiri zelo konkretna vprašanja. V današnjem prispevku bolj podrobno izpostavljamo, kaj so kandidatke povedale o turističnem potencialu Ptuja in okolice ter o obnovi kulturne dediščine. Prav tako pa so se podrobno dotaknile zdravstva.
Na soočenje smo povabili kandidate političnih strank, nenačrtovano, a zanimivo in predvsem spodbudno za slovenski politični prostor so se odzvale same ženske:
- Lina Habjanič (Levica in Vesna),
- Tina Bregant (Nova Slovenija + SLS + Fokus),
- Metka Petek Uhan (Gibanje Svoboda),
- Vlasta Stojak (Socialni demokrati) in
- Nuša Vrabl Ferenčič (Demokrati Anžeta Logarja).
Ptuj kot najstarejše slovensko mesto velja za enega največjih, a hkrati še vedno premalo izkoriščenih turističnih potencialov v državi. Ob tem se vedno znova odpira vprašanje vloge države pri razvoju turizma in ohranjanju kulturne dediščine, ki je ključni del njegove prepoznavnosti. Med nedokončanimi projekti ostajajo obnova Žitnice, nadaljevanje obnove gradu Borl ter vprašanje prihodnosti gradu Turnišče.
Kandidatke smo zato vprašali, ali si Ptuj zasluži več državne podpore za razvoj turizma ter kaj konkretno bi bilo treba storiti, da se obnova teh objektov pospeši in da kulturna dediščina postane dejanski temelj turističnega razvoja.
Neustrezne prioritete države?
Bregant je poudarila, da ima Ptuj z okolico izjemen turistični potencial, ki pa po njenem ni dovolj podprt z državnimi sredstvi, zlasti pri obnovi ključnih kulturnih objektov. Opozorila je na neustrezne prioritete države pri financiranju kulturne dediščine ter izpostavila, da bi ti projekti kot državna dediščina morali dobiti več podpore.
Posebej je izpostavila Haloze kot območje z velikim turističnim potencialom, a opozorila na problem zaraščanja vinogradov in špekulativnih nakupov zemljišč.
»Infrastruktura, gradnja letališča, železnice, ki je hitra, udobna in povezana, ter letališče, ki omogoča prihod ne le nizkocenovnim prevoznikom, ampak tudi zahtevnejšim gostom, bi omogočili, da bi ti v Halozah našli mir za počitek, hkrati pa bi jim ponudili kulturno dediščino Ptuja in vsebine na primer na gradu Borl, z glasbo in slikarstvom. To pa bi Ptuj z okolico res lahko postavilo kot pravo 'slovensko Toskano'.«
Žitnica bo obnovljena. Kaj pa dvorec Dornava?
Habjanič je zavrnila očitke, da država ne vlaga v kulturno dediščino, in kot primer izpostavila obnovo oranžerije v Dornavi, ob tem pa poudarila, da bo treba nadaljevati z obnovo in razmisliti o novi vsebini dvorca.
»Mogoče razmišljati v smeri, da bi se naredil hotel konec koncev, ker mislim, da bi to Dornavi in vsem tu okoli še daleč najbolj koristilo, posebej glede na to, da se Ptuj zadnja leta sooča z izrazitim pomanjkanjem turističnih kapacitet in postelj,« je dejala.
Kot dodatne izzive je izpostavila neizkoriščen potencial mesta, od pomanjkanja stalnega mestnega utripa do zamujenih priložnosti, kot je bila vzpostavitev baze za digitalne nomade.
Haloze si želijo butični turizem
Vrabl Ferenčič je poudarila, da sta turizem in kulturna dediščina neločljivo povezana, a po njenem na območju Spodnjega Podravja manjka celovita razvojna vizija, ki bi povezala posamezne projekte in omogočila, da bi gradovi zaživeli tudi z ustrezno vsebino. Opozorila je, da zgolj obnova objektov ne zadostuje, temveč je ključna tudi ponudba, ki bo pritegnila obiskovalce.
Izpostavila je tudi potencial Haloz: »Ko se pogovarjam s Haložani, ki so ponosni na svojo krajino, sami povedo: Ne potrebujemo masovnega turizma, potrebujemo butični turizem. Ker Haloze kot take ne prenesejo masovnega turizma in si ga tudi ne želijo. Želijo si butični turizem, za kar pa potrebujejo nastanitve.«
Ob tem je opozorila na širše težave v prostoru, med drugim na zaraščanje vinogradov in neustrezno upravljanje kmetijskih zemljišč, kar po njenem ogroža tako kulturno krajino kot tudi dolgoročni turistični potencial regije.
Aktivna vloga Ptujčanov
Petek Uhan je poudarila, da je turizem ob gospodarstvu eden ključnih razvojnih potencialov Ptuja, pri čemer vidi veliko priložnost predvsem v obnovi kulturne dediščine, zlasti Žitnice, kjer naj bi javnosti končno predstavili bogate, a doslej skrite muzejske vsebine. Po njenem turisti pričakujejo dostop do teh vsebin, zato je njihova predstavitev nujna za nadaljnji razvoj.
Ob tem je izpostavila tudi problem praznega mestnega jedra, ki ga po njenem ni mogoče oživiti brez aktivne vloge domačinov in večjega števila prebivalcev v centru. Kot priložnost vidi razvoj butičnih nastanitev ter izkoriščanje naravnih danosti, med drugim reke Drave in pristanišča, ob tem pa poudarja, da mora razvoj temeljiti na sodelovanju lokalne skupnosti in skupni viziji.
»Predvsem se dajmo mi lokalno med sabo pogovarjati, da bomo vedeli, kaj bi mi radi. In če pridemo s projektom, s katerim se strinja lokalna skupnost, ni človeka, ki bi nas na ministrstvu odklonil.«
Potencial letališča Moškanjci
Stojak je poudarila, da Ptuj razpolaga z izjemnim, a premalo izkoriščenim kulturnim in turističnim potencialom, pri čemer kot ključni projekt izpostavlja obnovo Žitnice: »Za Ptuj je najbolj pomembno, da to obnovimo, postavimo na noge, odpremo depoje in svetu pokažemo, kaj Ptuj ima. Drugače lahko samo mi govorimo, da je najstarejše mesto z bogato kulturno dediščino, če pa tega nihče ne more videti.«
Ob tem je opozorila, da mora država zagotoviti stabilno financiranje za ohranjanje kulturne dediščine, saj to ne more biti zgolj breme lokalnih skupnosti.
Kot pomembne razvojne priložnosti je izpostavila tudi povezovanje turizma z zaledjem ter poudarila pomen ohranitve športnega letališča v Moškanjcih, hkrati pa razvoj mariborskega letališča vidi kot ključen za prihod turistov v regijo.
Gastronomija
Petek Uhan je v repliki opozorila na pomen gastronomije kot dela turistične ponudbe ter izpostavila potencial dornavskega rdečega lüka, za katerega so na voljo tudi evropska sredstva za razvoj in promocijo.
PREBERITE ŠE:
Pa zdravstvo?
Zdravstveni sistem se na Ptuju in v širši regiji sooča z vse večjimi pritiski, ki jih dodatno stopnjuje staranje prebivalstva.
Kandidatke smo zato vprašali, ali podpirajo ustanovitev negovalne bolnišnice na Ptuju ter kako bi zagotovile, da tak projekt ne ostane le na ravni načrtov, temveč se tudi dejansko uresniči, ob hkratnem reševanju širših težav zdravstvenega sistema.
Za negovalno bolnišnico
Petek Uhan je poudarila, da je bilo v zadnjem mandatu na Ptuju v zdravstvo vloženih rekordno veliko sredstev, pri čemer je izpostavila vzpostavitev urgentnega centra, nadgradnjo bolnišnice, nove operacijske dvorane in opremo. Podprla je vzpostavitev negovalne bolnišnice, saj demografski trendi kažejo na hitro staranje prebivalstva, ob tem pa opozorila tudi na pomen razvoja dolgotrajne oskrbe in paliative. Poseben poudarek je namenila kadrovski problematiki ter izpostavila dobro razvit primarni nivo zdravstva na Ptuju, ki pomembno zmanjšuje pritisk na bolnišnico.
»Naša bolnišnica ima to prednost, da ima kar veliko zemlje in zemljišča, da bo možnost pridobiti sredstva za gradnjo kadrovskih stanovanj. Veste, kaj to pomeni? Zdaj, ko se kader javlja na razpise, mu ni pomembna samo plača, ampak je pomembno tudi vse ostalo: Kje bo stanoval? Kje bodo otroci hodili v vrtec? Kje bodo hodili v šolo? Ali bo imel osebnega zdravnika ali ga ne bo imel?«
Ta del Slovenije nima hospica
Stojak je izpostavila, da je vzpostavitev negovalne bolnišnice nujna, saj regija zaradi staranja prebivalstva potrebuje več kapacitet za dolgotrajno in paliativno oskrbo.
»Tudi hospica ta del Slovenije nima in vemo, da so potrebe. In naši ljudje se morajo za veliko teh zadev voziti v osrednjo Slovenijo.«
Poudarila je pomen dostopnega javnega zdravstva, kjer mora imeti vsak prebivalec možnost do zdravnika blizu doma, ter izpostavila dobro organizirano mrežo primarne ravni kot rezultat dolgoletnega dela. Ob tem je opozorila, da je treba ohraniti javni sistem kot temelj socialne države in nadaljevati vlaganja, ki že prinašajo rezultate, tudi na področju kadra.
Ohraniti vlogo regijske bolnišnice
Vrabl Ferenčič je poudarila, da je dostop do zdravstvenih storitev ena ključnih potreb prebivalstva, pri čemer mora Ptuj kot regijska bolnišnica ohraniti in nadgrajevati svojo vlogo.
Podprla je vzpostavitev negovalnega oddelka zaradi staranja prebivalstva ter izpostavila pomen lokalne pobude in povezovanja skupnosti, ki sta bila po njenem ključna že pri vzpostavitvi urgentnega centra. Ob tem je poudarila tudi nujnost ohranjanja kombinacije javnega in koncesijskega sistema na primarni ravni, ki po njenem na Ptuju dobro deluje.
Center za krepitev zdravja
Habjanič je opozorila predvsem na vrzeli v paliativni oskrbi, kjer po njenem sistem še vedno ne zagotavlja ustreznih rešitev, zlasti v obliki hospica, zaradi česar se bolniki znajdejo v vmesnem prostoru med bolnišnico in domom za starejše. Ob tem je izpostavila tudi osebno izkušnjo, ki kaže na potrebo po dostojni oskrbi ob koncu življenja.
Poseben poudarek je namenila kadrovski problematiki, kjer vidi ključni izziv v dostopnosti stanovanj za mlade zdravstvene delavce, ter izpostavila pomen preventive.
»Veseli me, da smo štartali Center za krepitev zdravja. Tako lahko toliko okrepimo preventivno, da človek postane manjše breme tudi za zdravstveni sistem širše. Osebno gledano pa lahko dlje časa živi efektivno in prispeva k svoji lastni sreči ter kot element skupnosti.«
Po njenem je Ptuj na področju primarne ravni zdravstva sicer nadpovprečno dobro organiziran.
Velik pomen javnega servisa
Bregant je izpostavila, da mora biti zdravstveni sistem usmerjen v pacienta, zlasti v hitro dostopnost storitev in zmanjševanje čakalnih dob, ki jih vidi kot enega največjih problemov.
Kritična je bila do trenutnega stanja, ki po njenem vodi v večjo privatizacijo in slabšo dostopnost storitev, ter opozorila na odhajanje kadra in poslabšanje položaja slovenskega zdravstva v primerjavi z regijo.
