Bernarda Jurič je že dva tedna na poti proti jugu Avstralije. Na poti je imela kljub vetru soncu in bolečinam tudi težave s traso proge, ki so jo spreminjali.
»Dobila sem veliko sms sporočil o tem, kako drugi tekmovalci kolesarijo po drugačnih poteh, ne po meni znani uradni trasi. Poslala sem sporočilo z vprašanjem, kako in kje so bile objavljene spremembe trase. Odgovora nisem dobila. V Coenu sva s Sinišo srečala Marka Gibbensa in Bena Cadbyja, ki sta nama povedala, da je od žene Steva Watsona, organizatorja dirke, a tudi tekmovalca, prejel zvočno sms sporočilo, da trasa od Coena ne pelje prek Cairnsa, temveč direktno v Mareebo,« je povedala Bernarda.
Odsvetovali traso proti Longreachu
V nadaljevanju poti so v »roadhousih« izvedeli, da policija in rangerji resno odsvetujejo traso proti Longreachu, saj tam že dva meseca ni deževalo in so vsi vodotoki presahnili. Tako je Bernarda prvo od štirih etap zaključila v Mareebi.
»Tam sem srečala Carla Maroneya, ki mi je povedal, da mu je zaradi pomanjkanja vode policija odsvetovala vožnjo proti Longreachu. Tudi midva s Sinišo sva ponovno dobila informacijo, da so struge rek na območju Longreacha suhe, med eno in drugo trgovino pa je tudi 360 kilometrov,« dodaja Bernarda.
Odločila se je za varnejšo pot
Kljub opozorilu, da je tamkajšnja trasa obvezna, in da je s pravili dirke skladno tudi »prosjačenje« za vodo pri naključnih turistih, se je Bernarda odločila za pot, ki je bila po nasvetih, ki jih je dobivala, in po njeni oceni varnejša.
»Nisem razvajena, marsikaj sem že pretrpela in doživela, marsičemu se znam odpovedati, 360 kilometrov brezpotij pa s samo tremi litri vode ne zmorem prekolesariti, saj nisem kamela. Tako kot jaz so se odločili še štirje kolesarji, ki smo sedaj obarvani belo, ker so nas s seznama tekmovalcev premestili na seznam 'turistov'. In da bo absurd še večji, je dejstvo, da niti vsi, ki so sedaj na modrem seznamu in še vedno uradno sodelujejo na dirki, niso odpeljali načrtovane trase. Za drugačno traso sem se odločila, ker me čaka še veliko ciljev in ker nočem končati dehidrirana sredi Avstralije,« še dodaja.
Za njo je že polovica poti
Bernarda, ki se je na poti že spopadala s povišano telesno temperaturo, vnetjem ušes in grla, se ne da. Polovico poti je že odpeljala, njenega nasmeha pa niso izbrisali ne angina, ne nerodno komuniciranje glede trase, niti dejstvo, da so jo pobarvali v belo. Še vedno kolesari od severa proti jugu in ve, da bo v istem letu in v samo dveh mesecih Avstralijo prevozila od zahoda do vzhoda in od severa do juga, kar ni uspelo še nikomur.
»Vsi moji dragi, upam, da me razumete in me podpirate. Držite pesti, da bo moje zdravje vsak dan boljše in da bomo na koncu poti zaplesali na Avsenikovo Golico,« je še dodala.