Pobudniki seje so bojda želeli le, da se zadeve razšistijo in da se v prihodnosti ne bodo več ponavljale. Je rešitev sežigalnica blata?
V gradivu za sklic seje je med drugim zapisana zahteva Mestni občini Ptuj po obrazložitvi dogodkov v povezavi z ilegalno odloženim blatom v Pivoli, poziv k sprejemu odgovornosti mestne občine in Komunalnega podjetja Ptuj za nastalo škodo, zahteva po odvzemu koncesije slednjemu ter obtožba o povezovanju občine z okoljsko kriminalno združbo.
Trenja povzročilo že samo gradivo seje
Zahtevo za sklic izredne seje mestnega sveta o nejasnosti in netransparentnosti delovanja vodstva Komunalnega podjetja Ptuj je prvotno podalo deset svetnikov, a sta pred zasedanjem dva izmed njih svoj podpis umaknila. Izkazalo se je namreč, da gradivo za sklic seje o nejasnosti in netransparentnosti delovanja vodstva Komunalnega podjetja Ptuj vsebuje napačne trditve, neupravičene zahteve ali k odgovornosti poziva napačne pristojne službe.
Očitke je Mestna občina Ptuj s pomočjo pravnega mnenja zavrnila že pred sejo, saj da so pristojni organ za rekonstrukcijo dogodkov ali ugotavljanje krivde obtoženih zadolžena sodišča in ne občina, za prevzemanje odgovornosti ali prekinitev koncesijske pogodbe s Komunalnim podjetjem Ptuj pa (za zdaj) ni nobene pravne podlage, saj preiskava o krivcih za odlaganje blata še poteka. Povezovanje z okoljsko kriminalno združbo občina kategorično zanika.
»Sodnik teh obtožb so lahko samo organi pregona in sodišča, ne pa Mestni svet, ne županja, ne nekdo na ulici. S tega vidika je bila komunikacija malo nerodna. Verjamem, da ni bilo slabonamerno, me pa veseli, da smo nekatere stvari razčistili in da bomo pustili tistim, ki so za to pristojni, da opravijo svoje delo.«
Nuška Gajšek, županja Mestne občine Ptuj
Strinjala se je tudi mestna svetnica Marta Tušek iz vrst DeSUS, saj je bila prav ona ena izmed dveh svetnikov, ki sta po temeljitem branju gradiva svoj podpis za sklic seje umaknila: »Kot navadna krajanka brez pravnega študija sem ugotovila, da so v gradivu zajete stvari, ki ne bi smele biti. Obtoževanje o kriminalni združbi se mi je zdelo skrajno nerodno, zato sem stopila dol s tega vlaka.«
Kritike je mestni svetnik Milan Klemenc iz DeSUS, ki je bil eden od pobudnikov izredne seje, sprejel: »Pripravljeno gradivo je v nekaterih delih nedodelano, pomanjkljivo ali mogoče nepravilno pripravljeno. V nekaterih delih smo nespretno zapisali stavke, ki pa nikakor niso bili zapisani z namenom, da bi bili žaljivi ali ponižujoči, kot jih želijo nekateri predstaviti.«
Kot žaljive in ponižujoče jih je očitno sprejelo vodstvo Komunalnega podjetja Ptuj, ki trdi, da poslujejo transparentno in da so jim očitki povzročili veliko škodo. Zato so ukrepali s pravnimi sredstvi.
Dvema svetnikoma opomin pred tožbo
Na tako hude obtožbe pa se je odzvalo tudi Komunalno podjetje. Pobudnika izredne seje, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo in mestni svetnik Andrej Čuš, vodja Liste Andreja Čuša, in mestni svetnik iz vrst DeSUS-a Milan Klemenc sta pred izredno sejo od Komunalnega podjetja Ptuj dobila opomin pred tožbo, ki bi sledila, če se za obtožbe javno ne opravičita. To sta oba tudi storila.
»Tisti, ki so bili vključeni v to zgodbo, so stopili tako daleč, da so pričeli že z grožnjami. Tik pred sejo sem dobil opomin pred tožbo, kar se mi zdi skrajno neprimerno. Pritisk na svetnike nikamor ne vodi,« je povedal Klemenc
Očitki vodstvu Komunalnega podjetja
Glavni očitek o netransparentnosti delovanja podjetja izhaja iz neskladij v dokumentaciji: 11. 6. 2021 naj bi Komunalno podjetje Ptuj na tiskovni konferenci navedlo, da niso bili seznanjeni s tem, da je blato vozilo podjetje Surovina. Iz elektronske pošte, datirane 7. 6. 2021, pa naj bi bilo jasno razvidno, da je med Surovino in Komunalnim podjetjem komunikacija potekala že štiri dni prej.
Vodstvo Komunalnega podjetja Ptuj naj bi po mnenju pobudnikov seje s svojim delom krnilo ugled podjetja ter mesta samega. Pozivajo ga k sprejemanju moralne odgovornosti do okolja.
»Če gremo danes vprašat kamorkoli kogarkoli v Sloveniji, se nihče ne spomni niti imena Komunalno podjetje Ptuj niti imena gospoda Širca, ampak so bili naslovi v stilu ‘Ptujčani posvinjali Hoče’ in podobno. Ptujčani, naš ugled je okrnjen.«
Sergeja Puppis Freebairn, Lista Andreja Čuša
Direktor očitke o netransparentnosti zavrača
Janko Širec je povedal, da vodi delniško družbo, v kateri so večinsko lastniki občani Ptuja, zato mora braniti interese in ugled tega podjetja.
»Zahteve za sklic te izredne seje nismo mogli razumeti drugače kot obtožbe. V vseh letih konstruktivno sodelovali z vsemi svetniki. Ko pride sklic z obtožbami netransparentnega poslovanja, neustreznih informacij, se s tem ne moremo strinjati,« je povedal Širec.
V Komunalnem podjetju so takrat, ko so zaslutili, da bi lahko ilegalno odloženo blato v Hoče prišlo iz njihovega obrata, sami kontaktirali inšpekcijo. Vso zahtevano dokumentacijo so izročili tako inšpektorju za okolje kot kriminalistom.
Za odvoz blata je isti prevzemnik odgovoren že od leta 2015. Podjetje je vsako leto podvrženo rednim inšpekcijskim pregledom, ki preverjajo tehtalne in evidenčne liste. Širec je zagotovil, da je bilo do zadnjega pregleda vse v redu, zato da niso imeli nobenega indica ali potrebe, da bi posebej nadzirali svojega prevzemnika blata.
Na to, kam prevzemnik dejansko preda blato, Komunalno podjetje nima niti vpliva niti vpogleda, tega imajo samo inšpekcijska služba in v dotičnem primeru kriminalisti, je zagotovil Širec.
Ali je blato res pripeljano na ustrezno lokacijo, na podjetju naknadno preverijo z evidenčnim listom, ki ga mora prevzemnik 15. v mesecu predložiti za pretekli mesec. Ti evidenčni listi bi naj bili vsa leta do sedaj nesporni.
»Odgovornost bodo dognali ustrezni organi. Do zdaj nismo bili v nobeni preiskavi, razen ko smo pristojnim organom predali ustrezno dokumentacijo,« je jasen Širec.
Kako naprej?
CEP Celje je od pogodbe zaradi njenega kršenja le dan po dogodku odstopil, a mu je Komunalno podjetje poslalo poziv, da mora v odpovednem roku svoje aktivnosti vendarle izvajati. Interes za to je predvsem finančni: CEP Celje blato še zmeraj odvaža po ceni 117 evrov na tono in ne 200, kot veliko drugih prevoznikov. Prav tako pa CEP trenutno sploh ni mogoče izločiti iz razpisa.
»Po meni znanih informacijah proti podjetju CEP Celje do danes še ni spisana kazenska ovadba. Če CEPu ministrstvo ne bo odvzelo dovoljenja za opravljanje dejavnosti, ga mi na naslednjem razpisu, ki bo izšel naslednji teden, ne moremo izločiti. To, da ima podjetje potencialno črno piko, ni dovolj močen argument, da ga izločimo,« je še povedal Širec.
Prostora za odpadno blato po prekinitivi pogodbe s CEPom je za nekaj dni še dovolj. Kam z blatom oziroma kdo bo odgovoren za njegov odvoz v prihodnosti, bo dogovorjeno v tem tednu.
Naslednji teden pa bo Komunalno podjetje Ptuj objavilo razpis za novega izvajalca, nekaj ponudb že imajo. Cene teh se gibljejo v rangu okrog 200 evrov na tono blata.
Sežigalnica blata na Ptuju?
V preteklem letu so na občini večkrat debatirali o različnih možnostih obdelave odpadnega blata. Strokovna delovna skupina je pripravila predloge rešitev glede nadaljnje obdelave blata s ciljem, da Ptuj dobi rešitev, ki bo finančno vzdržna, okoljsko čista in dolgoročna.
Kot optimalna rešitev je bila izpostavljena sežigalnica odpadnega blata. Šlo bi za monosežig, torej sežig izključno blata. To za Ptuj pomeni postavitev sežigalnice, ki bi po prvotnih ocenah občinske delovne skupine Ptujčane stala okrog 16 milijonov - naložba bi se povrnila v 15 letih.
»Ptuj je primeren za monosežig, torej sosežig blata. To namero smo danes obnovili. Imeli smo tudi zelo dobro prezentacijo delovne skupine glede tega, kaj lahko pričakujemo. Upam, da bomo s takimi potezami in s tako komunikacijo v javnosti razblinili negativo okoli sežigalnic in da bomo na koncu našli optimalno rešitev, ki bo prijazna tako naravi kot denarnicam naših občank in občanov,« se je o sežigalnici opredelila Gajškova.
»Problemi so, ker se jih voha«
Tako je Andrej Čuš opisal trenutno problematiko odpadnega blata in dodal, da ne gre za ptujski, temveč slovenski nacionalni problem. Poziva k uveljavljanju sodne prakse, ki bo onesnaževanje narave dokončno ustavila.
Z njim se strinja tudi Klemenc: »Ne glede na to, ali je bilo to blato v Pivoli naše ali od kod drugod iz Slovenije, težava je nastala. Prepozno smo se začeli zavedati dejstva, da bomo morali nekaj narediti in stopiti naprej.«
»Bil sem ekstremno proti podražitvi cen odvoza blata. Menim, da cene gredo v nebo, ker ni rešitve. Te iščemo parcialno, namesto da bi se komunalna podjetja povezala in našla skupno rešitev. Slej ko prej se bomo začeli utapljati v tem blatu. Kaj bomo naredili potem,« se sprašuje Milan Klemenc.
Na Ptujskem imamo najslabšo kakovost podtalnice. Podravje in Pomurje imata največjo smrtnost za rakom v Evropski uniji, za kar Čuš krivi »to, kar se nam vsipava na njive, kar gre v podtalnico in posledično onesnažen prostor, kjer raste hrana, ki jo pridelujemo in jemo.«
Pojavilo se je tudi vprašanje, zakaj sta na Ptuju dve komunalni podjetji. Svetnica Puppis Freebairn se sprašuje, »zakaj Ptujčani plačujejo Komunalno podjetje Ptuj in Javne službe Ptuj, ko bi lahko bili ti dve podjetji združeni.« Nadalje je razkrila, da je prejela telefonske klice o tem, da se je odpadno blato med drugim odlagalo tudi v CERO Gajke.
»Blato v CERO Gajke je zgolj vprašanje. Par občanov, ki živi v bližini Gajk me je poklicalo in mi to povedalo. Jaz tega ne morem trdit, nihče nima nobenih dokazov. Upam, da obstaja kakšna možnost, da enkrat odkrijemo, kaj vse je v resnici tam zakopano,« je presenetila Sergeja Puppis Freebairn.
