Srce parajoča izpoved 87-letne Antonije: »Zdaj si samo še kako poceni salamo kupim.«

Vsesplošni draginji, ki smo ji priča že vrsto mesecev, ni videti konca. Višanje cen pa pri tem najbolj prizadene prav tiste, ki imajo najmanj.

Tudi v Mariboru in okolici tako deluje kar nekaj humanitarnih organizacij, ki se trudijo pomagati najranljivejšim članom naše družbe. Med njimi je tudi pred desetletjem ustanovljeno društvo Humanitarček s sedežem v Kamnici, ki je širše poznano po odmevnih humanitarnih dejavnostih.

Društvo Humanitarček znova opozarja na težave, ki jih ima pri nas starejše prebivalstvo. V ta namen so na družbenem omrežju Facebook s sledilci delili zapis 87-letne gospe Antonije, ki je s tem razkrila svojo žalostno zgodbo.

Antonija je ostala sama v veliki mrzli hiši

87-letna Antonija začenja svojo zgodbo z besedami, da je bila vedno gospodinja, saj so v njenih časih bile ženske primorane opravljati gospodinjska dela ter čuvati otroke.

»Mož je delal na železnici, po njem imam 'penzijo', ker je moja tam okrog 250 evrov. Malo čez 500 evrov imam od njega. Šest otrok sva imela, dve hčeri sta pokojni, en sin je v alkoholu, enega nisem že dolgo slišala. Dve hčerki se oglasita, ena je invalidka, ena pa sama s tremi otroki,« razlaga Antonija.

Tako živi sama v veliki hiši, njihovi domačiji, katere okna bi morali menjati že pred 20 leti, a je njen mož takrat umrl, sedaj pa nima nikogar, ki bi ji pomagal.

»Zato sem zdaj samo v kuhinji, sem si tja zvlekla divan. Tri dni sem ga vlekla iz ene sobe do sem, ker je težek. Pa okna sem si zadekala s kocami, da ne vleče toliko noter. Na šipah pa mam 'cajteng papirje', da ni tako mraz. Na električni radiator se grejem, samo ko ga ugasnem, je takoj mrzlo,« pravi Antonija.

Za hrano ji ostane bore malo denarja

Antonija razlaga, da ji bojler oziroma električni grelnik vode že dolgo ne dela, sama pa ga ne zna popraviti. »Se pozimi pač samo s cotko umijem, na pogreti vodi na štedilniku. Tuširam pa se samo poleti, ko se paše ohladit. Lahko bi na drva kurila, samo kdo mi jih bo nasekal?« se sprašuje.

Pravi, da ko je mrzlo, gleda televizijo, tu in tam pa pokliče svoje hčerke. »Samo še za programe moraš plačati, včasih pa smo samo dali ono anteno. Včasih sem mucke imela, nazadnje Lolo. Sem jo hčerki dala, ker mi ni več šlo hrane za njo kupovati. Ne more pa samo od mleka živeti. Res jo pogrešam,« nadaljuje Antonija.

Včasih se sama odpravi na avtobus v trgovino, a pravi, da za 20 evrov skoraj nič več ne more kupiti. »Meso se je tako podražilo. Zdaj si samo še kako poceni salamo kupim. Z njo si lahko 'dušo privežeš'. Skozi pravijo, da nam bodo penzije dvignili? Samo, kaj meni pomaga, če pa pol še vse ostalo dvignejo?« poudarja 87-letna Antonija.

Za božične praznike ostala brez elektrike

Razlaga, da je prejšnji mesec za elektriko plačala 170 evrov, 60 evrov za komunalo, za vodo 35 evrov, za telefon in televizijo pa 30 evrov. Potrebovala je tudi plinsko bombo za štedilnik, prav tako pa plačuje tudi najemnino za grob.

»Za jesti mi ostane potem nekje 50 evrov. Kaj boš kupil za to? Ampak jaz nisem zdaj mogla plačati računa za elektriko že tri mesece, ker sem si mogla kupiti električni radiator in hladilnik. Pa so mi poslali, da mi bodo izklopili, če ne plačam. Saj bi, ampak s čim? Sem jih klicala, pa mi je ženska tam rekla - plačajte ali pa boste za božič na mrzlem. Pa ni me poslušala. 22. decemba so mi jo izklopili,« pove Antonija.

Z žalostjo razlaga, da se je poskušala znajti, ampak kot pravi, plin ne greje dosti. »Res se je ohladilo in dolg dan je bil. Še telefon se ni več vžgal,« je svojo pripoved za društvo Humanitarček zaključila 87-letna Antonija.

Čez zimo so jo začasno preselili

V društvu Humanitarček so Antonijo v svoj program Vida sprejeli prav za božič, ko jih je o njej obvestila Antonijina soseda, ki je opazila, da je v njeni hiši tema.

»Gospa je praznike preživela v sobi, ki je bila ledena. Poskušala se je (neuspešno) ogrevati tako, da je imela prižgan plinski štedilnik in si je kuhala ogromno čaja. Da se je ogrela, si je na štedilniku grela vodo in vanjo namakala roke in noge,« razlagajo v društvu Humanitarček.

Pri tem dodajajo, da je Antonijina domačija čez zimo neprimerna za življenje, zato so jo čez zimo začasno preselili k še dvema njihovima uporabnicama.

»Živijo skupaj v urejeni hiši, kjer se jim je te dni pridružila tudi Lola, saj sta se resnično pogrešali. Tako je vsaj Silvestrovo preživela na toplem. Spomladi bomo napeli vse moči, da se vrne v svojo domačijo in poskusili izolirati vsaj kuhinjo in kopalnico, tam zamenjati okna, uredili ogrevanje s paneli in zamenjali bojler. Gospa namreč zeli na vsak način domov,« razlagajo v društvu Humanitarček.

Pri tem pa zaključujejo, da ne gre za osamljeno situacijo, saj so januarja, le v sedmih dneh, dobili kar 42 podobnih prijav.