Na Ptuju je že več pisanih sten, ki jim je življenje vdahnil Aleksander Fenos, ptujski frizer in umetnik. Kako gleda na pobude o grafitiranju ptujskega mestnega jedra?
Velike grafite Aleksandra Fenosa lahko med drugim opazimo v in ob ptujskem podhodu, pri zidu podhoda na poti v park, z grafitom je okrašen tudi zid pri Fürstovi hiši, pa ptujska veterinarska bolnica, njegove umetnine krasijo celo otroški oddelek ptujske bolnišnice.
To, da si na Ptuju želi še kakšen grafitom namenjen zid, je izpostavil prav ob donaciji serije slik Otroštvo, ki jih je podaril otroškemu oddelku ptujske bolnišnice.
Grafiti, povezani s tradicijo, kulturo, običaji
Fenosu je grafitiranje še vedno bolj hobi, pravi. Že leta sicer na Ptuju spodbuja k izvedbi grafitov, a zgodi se malo ali nič.
»Vsako leto je nastala neka manjša površina, ki smo jo bolj ali manj dobili v sodelovanju v večini primerov s Centrom interesnih dejavnosti Ptuj - v obliki delavnic, tematsko. Nekateri teh grafitov še danes krasijo Ptuj, nekateri so že malo zbledeli. Kakorkoli. Od takrat, ves čas poskušam opozarjati na to, da grafiti so ena oblika umetnosti, ki je dan danes v svetu že precej priznana,« je za Ptujinfo dejal Fenos.
Ne vidi razloga, da tako ne bi bilo pri nas: »Prijazno sem nagovoril že prejšnje vodstvo Mestne občine Ptuj, pa tudi zdajšnje. Zmeraj so bili za akcijo, da je to dobra ideja in da jo je treba razdelati. Ampak do tega nikoli ni prišlo. Ko pa je konkretno bilo govora o sivi betonski steni, pa je bila ta hitro hudo pomembna iz vidika spomeniškega varstva, zaščite.«
Ob tem je dodal, da bi se po njegovi oceni dobro obnesli grafiti, povezani s tradicijo, kulturo, običaji.
»Naredil bi se lahko zanimiv koncept, ki bi nagovarjal tako domačine kakor tudi turiste, ki prihajajo k nam. V določenih mestih imaš turistične ture, kjer hodijo od grafita do grafita. S tem se obogati mesto,« je predlagal.
Ob tem je izpostavil nedavni grafit v Mariboru, ki ga je Mariborčanom daroval ukrajinski umetnik.
»Kar se tiče grafita v Mariboru, sem navdušen, da se to vsaj dogaja v mestih. Saj ne, da se na Ptuju ne dogaja nič, ampak po mojem bi se dalo izkoristiti bolj, v primeru, če je umetnik pripravljen sodelovati. Saj ne čečkam po stenah, pripravljen sem narediti kaj dobrega. Ta grafit v Mariboru je točno to, ampak ne gre za lokalno kulturo, ampak ukrajinsko. Kar je lepa gesta. Vedno se da,« je dejal.
»Mesto lahko prenese marsikateri reklamni napis, ki ga bolj kazi, kot ga obogati«
Kaj pa Fenos meni, kje bi grafiti lahko stali? »Zagotovo se da izkoristiti kakšna stena, ki ni hudo spomeniško zavarovana, da ne bi mogla prenesti poslikave. Mesto lahko prenese marsikateri reklamni napis, ki ga bolj kazi, kot ga obogati. Tematika, ki bi bila vezana na tradicijo in kulturo in bila povezana z mestom, bi imela drugačno težo,« je dejal.
Pri tem je izpostavil primer stavbe Saubermacher Slovenija v Lenartu.
»Pred dvema letoma sem naredil največji grafit v moji zgodovini tam ... Tam se je firma v tem primeru odločila, da bo veliko steno, ki so jo zgradili, popestrila likovno in se povezala tematsko. Vizualno izgleda in je povezano s tem, kar se dogaja na objektu. Stvar je enostavna, če želiš,« je poudaril.
Pobud ne manjka
Nedavno je sicer tudi ptujska mestna svetnika iz vrst Levice Lina Habjanič Mestni občini Ptuj predlagala, da bi občina pripravila in objavila razpis za poslikavo zunanjih nekovinskih delov Stare steklarske z grafiti.
Na ptujski občini pa so opozorili, da projekt prejel že več nagrad in priznanj, prav tako pa je bil v več priznanih strokovnih revijah in na več mednarodnih arhitekturnih portalih.
Pri tem so poudarili, da so v preteklosti prejeli že več pobud za grafitanje, tudi v starem mestnem jedru. Prav ta del Ptuja pa je spomeniškovarstveno zaščiteno, zato je za take posege zmeraj treba pridobiti soglasje zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Vsa domača in mednarodna strokovna priznanja, ki jih je delo prejelo, svojo izbiro utemeljujejo skozi občutljiv pristop novega posega do konteksta starega mestnega jedra in kvalitetno vzpostavljenim odnosom nove materialnosti do obstoječe.
»Treba se je zavedati, da se objekt nahaja v območju, ki je varovano z vidika kulturne dediščine in je kot takšno izredno bogato.
Profilirana fasada Steklarske to pestrost umirja, obenem pa omogoča, da bo skozi čas patinirala in objekt še dodatno vpela v kontekst historičnega jedra,« so pojasnili na občini.
